Omemba: Katarína Kucbelová

»V mojih prvih igrah, na primer v Plešasti pevki, je čisto preprosto šlo za začudenje, ki sem ga občutil ob pogledu na naš svet in ljudi, ki govorijo, ne da bi kaj povedali, in katerih pogovorov nisem razumel.«

»In tako sem napisal druge igre, da bi to pojasnil.«

»Sprašujem se, ali sem storil prav. Moral bi nadaljevati po poti nerazvozljivega in nerazumljivega; menim namreč, da so ljudje, če se znajdejo pred nerazumljivim, bližje razumevanju stvari.«

»Vedno imam v mislih že vsaj malo pripravljene stvari za odhod, vem, kaj je nujno vzeti, kaj je odveč. Ne privezujem se.«